PALČEK POHAJALČEK

31.1.2021

V mesecu januarju smo se spoznali s senčnimi lutkami. Kot izhodišče nam je bila pravljica Palček Pohajalaček (Weninger, B.).

Najprej smo pravljici prisluhnili, nato pa smo si ogledali zanimive ilustracije. Opazili smo, da imajo živali, ki nastopajo nenavadne lastnosti. Tako je imel zajček očala, žaba šal, miš na repu sir…Razmišljali smo, zakaj je temu tako in se ob tem pošteno zabavali.

Opazili smo tudi, da je knjiga polna živalskih sledi. Poskušali smo jih povezati z določeno živaljo.

Otroci so tako poleg poimenovanja gozdnih živali, spoznavali tudi sledi. Ker sta skupini, zaradi posebnih razmer, starostno zelo raznoliki, je bilo to odlična osnova za obe starostni skupini. Mlajši so torej poimenovali gozdne živali, pri starejših pa smo poznavanje živali nadgradili še z drugimi fiziološkimi značilnostmi živali.

S spoznavanjem živali in njihovih delov telesa, smo nadaljevali tudi v jutranjih kotičkih, kjer so otroci reševali razne didaktične naloge ter delali odtise živali v plastelin.

Ko so otroci pravljico že dobro usvojili, sem v pripovedovanje vključila senčne lutke. Vendar so bili kot osnova le odtisi različnih živali. Gibanje smo tudi “ozvočili” z različnimi instrumenti.

Otroci so pri postavljanju scene, igranju na instrumente ter igranju s senčnimi lutkami zelo uživali. Prav posebna izkušnja je bilo tovrstno gledališče tudi za najmlajše.

Temo smo zaključili z risanjem vsebine, ki smo jo nato pobarvali s čopiči.

LIKOVNO POUSTVARJANJE

Zapisala Zala Jazbec, dipl. vzg.

 
 
 
 
 
 
 
Dostopnost