Tudi mi smo se pridružili dobrodelni akciji Deželak Junak, predvsem z namenom, da otrokom nekoliko približamo pomoč tistim, ki to potrebujejo.

Večina od nas pozna morje in je samoumevno, da se vsako poletje gre na morje.

Pogovarjali smo se o počitnicah, o poletju, o uživanju … in smo pogovor napeljali na vprašanje, če je bil že vsak na morju – večina ja, ne pa vsi. In potem smo začeli razmišljati, zakaj pa nekateri še niso videli morja? Glasen in prej vesel pogovor je postajal vedno tišji in otroci so začeli razmišljati, da so nekje tudi otroci, ki še niso vedeli in začutili morja.

Kako bi jim lahko pomagali, lahko kaj naredimo?

Vzgojiteljici sva bili presenečeni kako srčni so naši otroci, kako pripravljeni pomagati – da bodo prinesli svoj denar; tistega, ki so ga dobili za rojstni dan, ali pa tistega, ki so ga dobili za maškare, da imajo pujska hranilnik …

In res smo zbirali denar, naša škatla se je polnila.

Pojasnili smo, da ni potrebno veliko, da je dovolj, če vsak, ki lahko, prispeva nekaj malega. Da pa je prav, da podpremo Deželaka Junaka, da ga razveselimo in bo lahko prekolesaril celo Slovenijo in zbiral denar za otroke za morje.

Kako pa lahko razveselimo junaka? lahko bi narisali risbo, lahko bi kaj zapeli, lahko bi zaplesali …. Odločili smo se, da zaplešemo našo morsko pesem Glas morja.

Vadili smo in pričakovali poseben dogodek.

V petek pa – dan D. Prešteli smo denar – oooo, koliko imamo! Dve skupini skupaj smo zbrali 135,70€ – res hvala vsakemu.

Aampak vreme ….! Ojoj, dež!

Vzgojiteljice smo se odločile, da nas to ne ustavi, da je prav to še dodaten dejavnik, da otroci spoznajo, da nas v dobrem namenu nič ne ustavi.

Pogovorili smo se in oblekli smo pelerine, potem pa veselo na prizorišče akcije.

Veliko nas je bilo, otrokom je bilo všeč dogajanje – harmonike so igrale in povsod okrog se je nekaj dogajalo. Ker smo bili majhni, so nas šolarji navdušeni sprejeli pod dežnike in se z nami pogovarjali. Čeprav smo precej dolgo čakali, se nihče ni dolgočasil, nihče ni tarnal.

In potem je končno prišel tisti poseben kvadrocikel, kako navdušeno smo ploskali.

Začel se je program, zabava.

In naš nastop je dobil velik aplavz.

Ponosno smo izpraznili našo škatlo z denarjem.

Po nastopu pa smo se hitro odpravili nazaj v vrtec. Vsi smo se preoblekli in si v kuhinji naročili topel čaj z medom in limono.

Ob čaju smo se pogovorili in otroci so res navdušeno pripovedovali, da smo nastopali za junaka, da smo dali denar in bodo vsi otroci videli morje.

Srčno upamo, da bo res tako.

Zapisala: Branka Bibič, vzg.