30. 12. 2018 – C9 – Praznični december pri nas

Dnevi minevajo in še malo in bomo zaokrožili še eno (skupno) leto. V tem mesecu je naša skupina bila deležna nekaj sprememb. Otrokom in njihovi vzgojiteljici, Alenki, sem se pridružila jaz, Anita, stara znanka otrok, saj smo z našimi  4-letniki skupaj že četrto šolsko leto, z večino otrok pa se poznamo iz lanskega šolskega leta, ko smo bili celota ene skupine. Tako da otroci večjih težav na privajanje name, na moj sistem in potek dela niso imeli, delo je steklo naprej po načrtovanih smernicah. Poleg mene se je skupini pridružila tudi spremljevalka naši deklici, Sara, ki se je vrnila iz porodniškega dopusta.

Mesec smo pričeli s krasitvijo naših prostorov. Uvedli smo adventni koledar, preko katerega se nam je vsakodnevno oglašal škratek Jure, nam puščal pisma, pozdrave, predvsem pa naloge, ki smo jih morali opraviti tistega dne. Otroci so se spraševali, kakšen je Jure. Odločili so se, da bodo uporabili svojo domišljijo in narisali škrata po svoji podobi. Zelo so se razveselili pisma naslednjega dne, ko nam je škratek Jure poleg besedila, pustil tudi svojo sliko. Le-to smo si ogledovali, opisovali ter opazovali, kakšni škrati sploh so. Škratek Jure nam je povedal, da nas vsakodnevno obišče v vrtcu, opazuje, kaj počnemo in med dejavnostmi smo bili zelo pozorni, če ga bomo kdaj opazili. Trudili smo se, da smo bili tišji, saj imajo škrati zelo velika ušesa in bi našega Jureta le-ta bolela, če bi bili preglasni. Jure nam je tudi povedal, da je zelo dober prijatelj Miklavža, Božička in dedka Mraza in da so mu dali nalogo, da hodi po vrtcih ter opazuje otroke ter jim potem poroča, kako se otroci igrajo, ali poslušajo vzgojiteljice ter starše, … Veliko otrok je v jutranjem krogu pripovedovalo, da jih je Jure obiskal tudi ponoči in jih požgečkal po nosu. Med počitkom smo brali pravljico Podposteljni škrat, si jo tekom dopoldneva večkrat pogledali, otroci so pripovedovali ob ilustracijah. Vsakodnevno smo si ogledovali koledar, opazovali in spoznavali datume in dneve na koledarju ter rabili imena za števila. Na koledarju smo si označili pomembne datume dogodkov, ki se bodo zgodila v tem mesecu (prihod Miklavža, dedka Mraza, peka piškotov, pričetek počitnic) ter odštevali dneve do prihoda le-teh. Vsakodnevno smo se v jutranjem krogu igrali socialno igro zeleni krokodil, preko katere smo se pozdravili, se predstavili, spoznavali drug drugega, … Opazili smo, da veliko otrok pozna svoje ime, priimka pa ne. Skozi cel mesec so otroci pridno nosili knjige za bralnega Ostržka.

Bilo je četrtkovo jutro, ko smo polni pričakovanj vstopili v našo igralnico – »Ali nam je Miklavž pustil kakšno darilo?«, »Kaj se skriva v njem?«, »Ali smo se dovolj potrudili?«. Ob vstopu v igralnico je otroški pogled hitro opazil kup daril pod našo smrečico. »Ja, obiskal nas je. Jupi.« Radovednost je bila visoka, a odločili smo se, da bomo darila pogledali skupaj, po zajtrku, ko bodo v vrtec prišli vsi otroci. To jutro smo zajtrk hitro pojedli ter se umili in polni pričakovanj sedli na stole. »Anita, daj, pokaži nam, kaj se skriva v vreči.« Skupaj smo to tudi storili. Miklavž nam je prinesel karte, pobarvanko, balon, zobno ščetko, … ter modelčke za piškote, katerih so se otroci še posebej razveselili. Seveda ni pozabil tudi na suho sadje in oreščke, katere smo snedli za dopoldansko malico. Otroci so v jutranjem krogu hiteli pripovedovati, kaj so dobili doma za Miklavža in ob koncu nas je nasmejal odgovor deklice – »Joj, Anita, tale Miklavž pa je letos pozabil obiskati Zobomiško. Otroci so dobili veliko čokolade.« Nasmejali smo se ter obljubili, da bomo vsak dan pojedli samo majhen košček čokolade, da nas naši zobje in trebuh ne bodo preveč boleli.

Izdelovali smo svetilke za pohod in predstavo »Iščemo dedka Mraza«, ki ju je v popoldanskem času organiziral vrtec za vse otroke in starše našega vrtca.  S starši smo se zbrali pred Kulturnim domom Krško, od koder smo  v soju svetilk in ob spremstvu škrata odšli do vrtca, kjer je sledil kratek glasbeni program, nato pa smo si ogledali domovanje dedka Mraza, babice Zima in škratov, ki so se odločili, da bodo letošnji december preživeli pri nas. Dedek Mraz je glasno smrčal v svojem naslonjaču, babica Zima je pridno tkala svojo prejo, škrati pa so vestno izdelovali igrače za otroke.

Otroci so neučakano čakali dedka Mraza in imeli smo srečo, da smo ga naslednji dan v dopoldanskem času prvi obiskali mi. Ob vstopu v njihovo domovanje je bilo čutiti napetost, otroke je zanimalo, kaj se bo zgodilo, ali se bo dedek Mraz danes zbudil. In se je. Lepo nas je pozdravil, babica Zima nam je povedala kratko pripoved, mi pa smo vsem skupaj lepo zapeli. Tudi darilo dedka Mraza nas je čakalo pod našo smreko. Polni pričakovanj smo odpirali darila ter si ogledovali, kaj se skriva v njih. »Vau, dedek Mraz nam je prinesel nove knjige.« Otroci so se hitro posedli k mizam ter si jih hiteli ogledovati. Hvala, dedek Mraz, in nasvidenje naslednje leto.

Za naše starše smo izdelali voščilnice iz odpadnih vej. Otroci so med igro na igrišču na tleh opazili mnogo vej, od najmanjših do največjih. Hitro se jim je porodila misel, da bi iz njih naredili smrečice. Skupno smo se odločili, da jih bomo prilepili na papir ter tako izdelali voščilnice za naše starše. Novoletne smrečice brez bunkic ni, zato smo le-te naredili iz alu folije.

Otroci so izrazili željo, da bi v vrtcu spekli piškote. »Katere sestavine pa potrebujemo, da jih lahko naredimo?« Otroci so od doma prinašali recepte, katere smo v jutranjem krogu prebirali ter se skupno odločili za en recept. Odšli smo do vrtčevske kuhinje ter tam naročili potrebne sestavine. Nato pa smo komaj čakali ta dan in nestrpno odštevali dneve do njega. Ko je le-ta prišel, je pri otrocih bilo zaznati veselje, smeh. Vse dejavnosti so bile hitro postorjene, zajtrk hitro pospravljen in poslušnost na višku. Otroci so od doma prinesli predpasnik ter valjar. Tisti, ki ju niso imeli, so le-te dobili v vrtcu. Pred izdelavo piškotov smo še enkrat prebrali recept, preverili, če imamo vse sestavine, nato pa vse skupaj premešali in zgnetli v testo, ki smo ga vneto valjali in vanj odtiskovali modelčke različnih oblik. Po končani dejavnosti so najbolj vztrajni še pospravili igralnico oz. odnesli piškote v kuhinjo, da jih bodo naše kuharice spekle. Po kosilu smo jih urno snedli, nekaj smo jih ponudili tudi našim prijateljem. Mmm, kako so bili dobri!

Preko pesmi in ob zvoku kitare smo se družili z našimi prijatelji iz razvojnega oddelka ter 8. in 10. skupine.

Skozi cel mesec je naša prednostna naloga bila igra, dejavnosti po željah otrok, preživljanje skupnega časa mirno, praznično, veselo, predvsem pa zabavno. Veliko smo se igrali, vrhunec igre pa je bil zadnji dan pred počitnicami, ko so otroci lahko od doma prinesli svoje igrače, si jih med seboj posojali ter se z njimi poigrali.

Dragi starši ter bralci naše spletne strani… V letu, ki prihaja, vam želimo veliko sreče, uspehov, predvsem pa zdravja in medsebojnega zadovoljstva.

Otroci 9. skupine z Anito, Alenko in Saro

 

Zapisala: Anita Planinc, dipl. vzg. pred. otrok