12. 10. – P2 – Teden otroka

Feri Lainšček

PROSTI ČAS

Kaj vemo o času? Da gre in mineva.

Je zdajšnji, pretekli, prihodnji in večni.

Nam gleda na ure, ne mara zamude

in teče prehitro, ko skupaj smo srečni.

Najboljši od časov so časi svobodni,

najlepši pa čas, ki porabiš ga zase.

Lahko ga po svoje deliš in sestaviš,

lahko le skomigneš pa rečeš »ne-da-se«.

Zato si želimo več prostega časa,

več časa za sanje, za ždenje, cartanje,

za urice polne prijetne bližine

in tihe trenutke za samost in branje.

Želimo si čas za otroško veselje,

za družbo, za igro, za noro zabavo,

za možnost, da včasih res gremo po svoje

in polni nemira se zleknemo v travo.

Vse želje so skupne in tudi posebne.

Vsak nosi kaj v srcu, kar drugi ne čuti.

Življenje je čudež in vse je mogoče,

ko ptica mladosti razpira peruti.

V tednu otroka naj bi izkoristili prosti čas in ga zapolnili s tistimi rečmi, ki si jih dejansko želijo otroci. V naši skupini se ‘kratkočasimo’ vsak dan in delamo tisto, kar želijo otroci. Zato nismo posebne pozornosti posvetili Tednu otroka, ker imamo tak teden celo leto. 🙂

Nadaljevali smo s temo Jesen, otroci imajo večjo željo po nabiranju naravnega materiala v parku, kot pa igri na igrišču. Zato smo nabirali listje, ga stisnili, nabirali smo orehe, žir, palice, vejice… Deklica je v jutranjem krogu predlagala, da bi listje lepili na papir. Zato sva pripravili kroge iz papirja in lepilo in nastala je lepa dekoracija, ki krasi avlo vrtca.

Vsak dan imamo jutranje razgibavanje in sicer tako, da otroci kažejo vaje, tudi skozi rajalne igre se dobro razgibamo pred zajtrkom.

Igrali smo se igre, ki so jih želeli otroci, risali smo, prepevali, prebirali pravljico Pod medvedovim dežnikom.

Na sprehodu skozi park smo pokukali še v knjižnico, na oddelek za odrasle, kjer imajo čudovito jesensko dekoracijo. Takoj se nam je porodila misel, da bi tudi mi imeli bučo v igralnici. Kaj smo z njo naredili, sledi v nadaljevanju…

Zapisala: Sanja Marat